(primeri iz terapevtske prakse)
Občutki razdvojenosti, dvomov, strahov, jeze… prevaranega so po storjeni prevari zelo običajni. Sprva se porajajo številna vprašanja, ki (na videz) ostajajo brez odgovorov, negotovost, zmeda, strah pred ponovno prizadetostjo, jeza, žalost… Najbolj pa je uničeno medsebojno zaupanje. “Je sploh možno znova zaupati?”, se sprašujejo mnogi. Je. In še mnogo več je možno pridobiti. Razlogi za prevare so številni, cilj pa vedno eden: vsak si želi biti samo ljubljen in sprejet takšen, kakršen je.
Okrevanje od takšne situacije je lahko veliko bolj učinkovito, če se za razreševanje težav odločita oba partnerja, če sta oba pripravljena spoznati sporočila prevare in se dokopati do izvorov, vzrokov, ki so vplivali na storjeno prevaro oziroma konkretno privedli do nje. Pri tem je pomembno, da je odločitev (kakršna koli že) za razreševanje tako osebnih kot medsebojnih težav v obliki psihoterapije svobodna, saj ta vpliva na motivacijo za delo na sebi in odnosu (da nihče ne počne nečesa zaradi drugega, temveč zaradi sebe). Ta je v praksi velikokrat problem. Večkrat se je izkazalo, da mož hodi zaradi žene, ki ga je pripeljala, kar ni v redu. Vsak se mora odločiti hoditi zaradi sebe, sicer nima smisla. Potrebno si je vzeti čas in vložiti nekaj truda, kar ni samoumevno, spremembe pa so kasneje vidne.
Torej, ključna vprašanja so, kaj želita partnerja ali zakonca v procesu doseči, po kateri poti želita iti naprej, želita odnos graditi skupaj, ga na novo ovrednotiti ali vsak zase. Ko partnerja o tem razmišljata, naj razmišljata tudi o razlogih, motivih, zakaj bi se tako odločila, v čem vidita smisel. Okrevanje po prevari je namreč proces, zahteva čas, voljo, moč, pogosto se dogajajo nihanja, spremembe. Ko že npr. mislite, da se stvari izboljšujejo, umirjajo, se znova lahko nenadoma pojavijo občutki obupa, nemoči, bolečine, jeze idr. Nekdo npr. se lahko že neštetokrat opraviči, se utaplja v občutkih krivde, se trudi in dejanje zares obžaluje, vendar drugemu to ne zadostuje. Primeri in odzivi so zares različni, odvisni od zgodb vsakega partnerja posebej, na osnovi dejanj pa se vsak lahko odloča za naprej. V vsakem primeru se je potrebno postaviti na noge, vztrajati ter nikakor ne obupati.
Pojav nezvestobe v odnosu ljudem vedno prinaša neka globlja sporočila. V takšnem primeru je lahko namen ta, da se v življenju partnerja ali zakonca znova povežeta, da se pogosteje zaustavita in se večkrat posvetita odnosnim temam, drug drugemu, da znova začutita vrednost in smisel skupnega bivanja, doživljanja drug drugega, zaupanja in bližine drugega, ki je nemara v zadnjem času iz različnih razlogov oslabela. Namen je lahko tudi ta, da se posvetita temam, katerim se morda izogibata ali pa se jih niti ne zavedata: ranam iz otroštva, konkretno – strahovi. Odnosi se v odraslosti na tak ali drugačen način ponavljajo zelo podobno kot v preteklosti: izzovejo podobne občutke, doživljanja, odzive, bolečine, čustveno breme, podobne zaplete, težave, z namenom, da se nekoč razrešijo, če so bile travme, nasilje, zlorabe, je še toliko globlje… Ljudje večinoma delujemo na osnovi nezavednega. V primeru prevar so pri partnerjih prisotni številni globlji strahovi, kot so strah pred zavrnitvijo in zavrženostjo, strah pred zapuščenostjo, strah, da ni vreden ljubezni, strah, da ga nihče nima rad, da ni sprejet takšen, kakršen je…, ki jih je potrebno v procesu postopoma ozavestiti in se z njimi soočiti. Sodbe in očitke je potrebno vedno odstraniti, saj so zelo toksični in za odnose škodljivi.
Rekla bi, da po prevari ni možno samo okrevati, temveč okrepiti tako sebe kot skupni odnos. S tem mislim predvsem, da z zavestnim delom na sebi človek lahko povsem drugače (v odnosih najde smisel, vrednost) začne gledati na različna življenjska področja, na medsebojni odnos, na odnose nasploh, da poglobi razumevanje do ljudi, situacij, odnosov, 
sploh če, skozi življenjski tok dojame in spozna sporočilo nezvestobe, da nanjo pogleda z drugega zornega kota. Da je ne smatra le kot »težavo, ki uničuje…« ali povzroči katastrofo”, temveč predvsem kot priložnost za rast, za napredovanje, za nova spoznanja, nove izkušnje, za namenjanje pozornosti v prvi vrsti sebi: kaj morate v odnosih še spoznati o sebi, česa se morate še naučiti, kaj vse vas trenutne situacije učijo, kje se zapletate, zakaj se vam nekaj ponavlja, koliko zaupate vase, ali se imate radi… Morda morate bolj zaupati temu, kar vseskozi zaznavate in čutite, a se ne vzamete dovolj resno, morda morate spremeniti svoja odzivanja na dogodke, partnerja, morda se morate bolj posvetiti svojim sanjam, morda se morate bolj ceniti, bolj zaupati vase, morda morate na kakšnih področjih potegniti zaključke in začeti drugače, iti v drugo smer ipd. Vsekakor se prevara v odnosu ne pojavi naključno, temveč z določenim razlogom oz. namenom. Namen soočanja s prevarami ni, da bi tistemu, ki je prevaral, sodili in se mu maščevali, temveč da bi se obrnili vase in resnično spoznali sebe ter svojo vrednost v globino v odnosu z drugimi.
Povsod v literaturi boste lahko zasledili, da gre proces okrevanja po prevari skozi različne faze, dokler se situacija v odnosu vsaj približno ne uravnovesi, kar lahko traja tudi mesece, leta. Z leti je bolečina zagotovo manjša, tudi jeza, kaotični občutki, zmeda, nekaj je odvisno od vašega partnerja in njegovega sodelovanja pri zmanjšanju vaših dvomov, nezaupanja v vsakdanjih situacijah, največ pa je odvisno od vas samih. Večjo vlogo igra tudi proces odpuščanja, ko pride do trenutka, ko ste pripravljeni dogodek zares od-pustiti iz svojega življenja in iti zavestno, odločno naprej. Takrat tudi boli ne več.
Rekla bi, da človek, kolikor potegne najboljše iz situacije in skupnega življenja po okrevanju ali novem začetku ni več isti, kar je tudi resnični namen prevare. Če v življenje ne začnete vnašati novih sprememb, bolj zavestno osmislite svoja vsakodnevna dejanja, odzive, besede, odnos do drugih, se prevara (tudi v nadaljnjih odnosih) lahko znova pojavi in ponavlja še naprej, ste še naprej nezadovoljni in neiskreni do sebe.
Zato ne pozabite: svet je ogledalo. Kar odsevamo, to vidimo. In tukaj se vse začne. Poslušajte svoje srce, svoje občutke, ki vas bodo vodili po pravi poti naprej. Bo pa potrebno sprejeti razne odločitve in čim bolj zožiti prostor za kakršne koli dvome, ki bi vas lahko ovirali na vaši poti. Vedno lahko izbirate, se odločate, imate številne možnosti v življenju, vse je odvisno samo od vas. V tem ste svobodni in takšno življenje si lahko tudi ustvarite.
dr. Barbara Kutnar Novak, zak. in druž. terapevtka