Odvisnost od alkohola

ODVISNOST OD ALKOHOLA

KRATKI VODNIK O ODVISNOSTI OD ALKOHOLA

 

V tem prispevku boste izvedeli:

  • kaj je odvisnost od alkohola,
  • kakšni so znaki in simptomi odvisnosti od alkohola,
  • kakšni so obrambni mehanizmi odvisnosti od alkohola,
  • vzroki za odvisnost od alkohola,
  • stopnje odvisnosti od alkohola ter posledice in
  • zdravljenje odvisnosti od alkohola.

 

Razširjenost alkohola

O alkoholizmu lahko beremo, vidimo in slišimo na vsakem koraku našega življenja. Slovenija velja za »mokro« družbo, saj je pitje alkohola zelo razširjeno in prisotno skoraj na vseh družabnih dogodkih. Tako med odraslimi kot tudi med mladimi, lahko je dostopen in v družbi je povsem običajno sprejemljiv. Kljub škodljivosti in negativnim posledicam alkohola med ljudmi velja, da je pitje alkohola nekaj normalnega.

 

Statistika v Sloveniji

Statistični podatki kažejo, da v Sloveniji med odraslimi prebivalci, starimi 18-74 let, alkoholnih pijač ne pije samo dobra petina (21 %), več kot polovica (55 %) jih pije tvegano ali škodljivo, kar pomeni, da običajno presegajo dnevno mejo manj tveganega pitja alkohola  in/ali so se v zadnjem letu vsaj enkrat opili.

Alkoholne pijače pije 1,6-krat višji delež moških kot žensk, med moškimi je tudi 1,4-krat višji delež tistih, ki pijejo tvegano ali škodljivo, vendar se ženske v pivskem vedenju vse bolj približujejo moškim (vir: NIJZ, raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2020).

 

Kaj je odvisnost od alkohola?

Odvisnost od alkohola, znana tudi kot alkoholizem, je kronična bolezen, pri kateri posameznik razvije močno potrebo po pitju alkohola, ki ga ne more več obvladati. Odvisnost se razvije, ko posameznik pije alkohol v tolikšnih količinah, da to negativno vpliva na njegovo fizično, psihološko in socialno stanje. Vpliva pa predvsem tudi na njegove bližnje odnose in odnose z drugimi oziroma njegovo osebno življenje.

Pri odvisnosti od alkohola ne gre samo za telesno odvisnost, ampak gre predvsem za kompleksno vedenje, za katerega posameznik ve, da je škodljivo, vendar le-tega na more opustiti in ga neprestano ponavlja, saj bi v nasprotnem primeru (lahko) doživel odtegnitveno reakcijo.

Odvisnost od alkohola ima lahko različne stopnje, vendar je pogosto povezana z motnjami v obvladovanju impulzov, spremembami v možganskih procesih ter iskanjem užitka (sprostitve), ki ga prinaša alkohol. Odvisni ljudje kljub negativnim posledicam s svojim škodljivim vedenjem ne morejo prenehati. Na ta način namreč blažijo, lajšajo in umirjajo svoje razpoloženje in čustvene stiske ter se poskušajo izogniti neprijetnim čustvom, čeprav le kratkoročno.

 

Motnja zlorabe alkohola

V Diagnostičnem in statističnem priročniku za duševne motnje 5 (DSM-V) je motnja zlorabe alkohola opredeljena kot zdravstveno stanje oziroma problematičen vzorec uživanja alkohola, ki vodi do klinično pomembne okvare ali stiske. Motnja je lahko blaga (2-3 simptomi), zmerna (4-5 simptomov) ali težka (nad 6 simptomov od skupno 11). Odvisna je od števila simptomov, ki jih je bolnik doživel v zadnjih 12 mesecih.

Ko motnja napreduje v resnosti, lahko spremembe v možganih, ki jih povzroči alkohol, zelo otežijo zmanjšanje ali opustitev pitja. S podaljšano abstinenco se lahko vsaj nekatere spremembe možganskih funkcij izboljšajo in celo obrnejo, saj druga nevronska vezja kompenzirajo tiste, ki so ogroženi zaradi alkohola.

 

Znaki odvisnosti od alkohola

Za odvisnost od alkohola je značilno, da se v vedenju in razmišljanju posameznika pojavijo značilni znaki, ki označujejo odvisnost od alkohola, in po katerih lahko odvisnost prepoznamo. Ni nujno, da so vsi znaki vedenja vedno prisotni ali enako močno izraženi. Se pa kažejo pogosto oziroma kot več znakov hkrati, sčasoma pa so izraženi kot nek ponavljajoč se vzorec vedenja odvisnosti.

Najbolj so omenjeni znaki značilni za odvisnost od alkohola, drog, tablet, iger na srečo, od odnosov in drugih. Pri mnogih odvisnostih lahko najdemo vzporednice, podoben vzorec vedenja in razmišljanja odvisnika.

 

Znaki odvisnosti od alkohola so:
  • zoženje repertoarja oz. enolične odvisniške navade: posameznik postopoma razvije določen spekter enoličnih odvisniških navad, ki jih počne najprej občasno, nato pa čedalje pogosteje. Lahko mesečno, tedensko ali dnevno, lahko je vezano na isto lokacijo, isti čas, z istimi ljudmi, isto substanco ipd. Npr. uživanje iste pijače, vsako jutro, v isti gostilni, z isto družbo.

 

  • prevladovanje vedenja v iskanje priložnosti: pri posamezniku gre za iskanje različnih možnosti oz. izkoriščanje priložnosti z namenom uživanja alkohola, kot so razna družinska praznovanja, druženja, zabave, razni dogodki in prireditve, pri čemer zanemarjajo svoje osnovne dolžnosti in odgovornosti. Npr. udeležba na različnih rojstnodnevnih zabavah, piknikih, veselicah, vsakodnevni obisk pekarne kot priložnost za obisk gostilne…

 

  • povečana toleranca (prenosljivost od alkohola): z rednim uživanjem alkohola pri posamezniku njegova toleranca najprej narašča, se nato ustali, več let ostane nespremenjena, na koncu pa upade. Telo postopoma zahteva oz. prenese vedno več, vedno večje količine alkohola. Posameznik potrebuje vedno večjo intenzivnost ali količino aktivnosti, da doseže enako spremembo razpoloženja. Npr. odvisnik od alkohola potrebuje čedalje več pločevink piva, in sicer najprej eno, nato dve, nato šest na dan.

 

  • abstinenčni oz. odtegnitveni znaki: zaradi pomanjkanja uživanja alkohola se pri posamezniku lahko pojavijo različni abstinenčni znaki (telesni, psihični, vedenjski), ki za stabilnost, pomiritev terjajo ponovno zaužitje alkohola. Ti znaki so lahko: tresenje rok ali celega telesa, bruhanje, znojenje, jeza, napetost, razdražljivost, nemir, nespečnost…

 

  • izogibanje abstinenčnim znakom: da bi se posameznik izognil abstinenčnim znakom, prebrodil krizo, se ponovno posluži odvisniškega vzorca. Zaužije alkohol, doliva si pijačo skozi dan in s tem preprečuje izraz abstinenčnih znakov, npr. tresenje rok.

 

  • zavedanje močne želje po uživanju (‘craving’): posameznik se zave-da močne želje po uživanju alkohola, kar lahko tudi telesno občuti kot močno hrepenenje, željo, sanjarjenje, razmišljanje o užitku (“kako bi bilo, če bi…”).

 

  • okvarjena kontrola nad količino zaužitega, popitega alkohola: posameznik ima po rednem uživanju alkohola okvarjeno kontrolo oziroma slabo kontrolo nad količino zaužitega alkohola. Količina se počasi in postopoma nevede povečuje, povečuje se tudi čas in pogostost uživanja.

 

  • povrnitev vseh znakov po daljšem obdobju abstinence: po abstinenci se pri posamezniku postopoma povrnejo vsi ali več znakov odvisnosti od alkohola. Vzorec vedenja se postopoma ponovi, v kolikor ponovno začne uživati različne substance.

 

  • uživanje alkohola kljub zavedanju škodljivosti: posameznik se zaveda, da je alkohol škodljiv (telesne okvare, zdravstvene težave, telesno propadanje, socialni propad, izgube), a ga kljub temu uživa oz. se ga poslužuje.

 

  • zanemarjanje hobijev, družine, službe zaradi odvisnosti od alkohola: ko posameznik zapade v vzorec odvisniškega vedenja ali začarani krog odvisnosti od alkohola, čemur posveča čedalje več časa, pozornosti, razmišljanja, vedenja in občutenja, se to postopoma kaže tudi pri zanemarjanju osnovnih dolžnosti do družine, službe, otrok, zakonca ali partnerja, prijateljev, sorodnikov, hobijev, interesnih dejavnosti idr.

Tukaj se pojavijo konflikti v medosebnih odnosih (družina, zakonec, prijatelji, znanci), z drugimi življenjskimi področji (šola, služba, družabno življenje, hobiji) ali občutek notranjega konflikta (občutek izgube nadzora), ki se povezuje s porabo prevelike količine časa za navedeno aktivnost oz. alkohol.

Če povzamemo, se znaki odvisnosti od alkohola pri posamezniku počasi preoblikujejo v nek odvisniški način življenja in vedenja, ki ga odvisnik od alkohola nevede postopoma oblikuje, ustvari in ta postane del njegovega vsakodnevnega delovanja in razmišljanja.

 

Obrambni mehanizmi odvisnosti od alkohola

Pri odvisnosti so zelo značilni tudi obrambni mehanizmi, katerih namen je zavarovati osebnost posameznika pred še hujšo duševno stisko. Gre za nezavedno ravnanje posameznika, pogosteje se pojavljajo pri šibkejših in ranljivejših ljudeh. Obrambni mehanizmi so dejansko psihični mehanizmi, ki odvisnike ščitijo pred soočenjem z resnico in priznanjem o njihovem dejanskem življenjskem stanju. O socialnem in ekonomskem propadu, težavah, ki jih imajo, uničenih odnosih, izgubah, torej z resnico o njih samih in njihovem bližnjem okolju ter življenju.

Novejša dognanja epigenetike pravijo, da je razlog, da se ljudje težko soočijo s sabo tudi ta, da je večina zares odvisna od stresnih hormonov (adrenalin, kortizol), zaradi česar ljudje zunanji svet doživljajo kot bolj resničen od notranjega. To krepi njihovo prepričanje, da so težave in skrbi resnične in tako postanejo ljudje odvisni od svojega trenutnega zunanjega okolja, ki ga doživljajo in živijo. 

 

Novejša dognanja epigenetike pravijo, da je razlog, da se ljudje težko soočijo s sabo tudi ta, da je večina zares odvisna od stresnih hormonov (adrenalin, kortizol).

 

Obrambni mehanizmi odvisnosti od alkohola so:
  • zanikanje: najbolj osnoven obrambni mehanizem odvisnika je vsestransko zanikanje svojega početja (pitja ali težav s pitjem) in vedenja z namenom ohranjanja odvisniškega vedenja.

 

  • racionalizacija: gre za iskanje razlogov odvisnika, ki bi opravičili njegovo vedenje in dejanja. Razlogi, bolj znani kot izgovori, se lahko nanašajo na karkoli, največkrat stres, težave, skrbi, slabo počutje, preobremenjenost idr.

 

  • projekcija: usmerjanje svojih namer za vedenje na druge, iskanje krivde v drugih. Vsi so krivi za njegovo stanje, razen odvisnik.

 

  • drobljenje: odvisnik pojasnjuje svoje ravnanje nepovezano, izpostavlja pozitivna dejanja glede na svojo odvisnost. Npr. da si je zaslužil (pivo), ker je bil vzoren oče ipd.

 

  • zmanjševanje: odvisnik svojemu vedenju pripisuje zmanjšan pomen kot je v resnici. Zmanjša problem. »Saj ni bilo veliko.« »Saj ni tako hudo.«

  • čudoviti spomini: odvisnik se (občasno ali večkrat) spominja preteklih dogodkov, vezanih na užitke in substance, kot čudovite, zabavne, prijetne, kar ga navidezno pomirja, sprošča, navda z občutkom, da je vse v redu…

 

  • manipulacija: odvisnik v odvisniškem vzorcu uporablja vse vrste manipulacij v svojih odnosih za dosego svojega cilja oz. upravičeno nadaljevanje vedenja: igranje žrtve, laganje, prikrivanje, izmikanje, stalne obljube, opravičila, skesanost, obžalovanje, jokanje, izgovore, grožnje ipd.

 

Vzroki za odvisnost od alkohola

Za odvisnost od alkohola na splošno veljajo različni vzroki, ki do nje privedejo. Gre za preplet različnih dejavnikov, in sicer:

  • psihološki dejavniki – ljudje, ki trpijo zaradi tesnobe, depresije ali drugih duševnih motenj, so lahko bolj nagnjeni k iskanju tolažbe v alkoholu. Pomembni psihološki dejavniki so predvsem tisti, ki jih posameznik nezavedno oblikuje v primarni družini v odnosu s starši v otroštvu. Negativne izkušnje s starši ali bližnjimi iz otroštva, kot so nasilje, zlorabe, travme, manipulacije, pritiski in drugo posameznika psihološko zaznamujejo do te mere, da kasneje v življenju posledično lahko išče tolažbo za svoje stiske tudi v alkoholu.

 

  • socialni dejavniki – vplivi okolja, kot so družina, prijatelji, vrstniki in kultura družbe, lahko igrajo pomembno vlogo pri razvijanju odvisnosti. Na primer, če je alkohol pogosto prisoten na zabavah in druženjih, lahko poveča tveganje za kasnejšo zlorabo. Poleg tega je zelo pomembno primarno družinsko okolje, v katerem je posameznik odraščal, predvsem odnosi s starši. Če je posameznik odraščal v družini z alkoholikom ali sta bila oba starša alkoholika, je lahko kasneje v življenju bolj nagnjen k temu, da bo nekoč tudi sam reševal svoje stiske in težave z istim vzorcem. Z alkoholom ali kakšno drugo odvisnostjo.

 

  • fiziološki dejavniki – možgani in kemija telesa lahko vplivajo na to, kako posameznik reagira na alkohol. Pri odvisnikih se lahko razvije potreba po alkoholu, saj si telo zaželi stimulacijo, ki jo alkohol prinaša.

 

  • genetski – raziskave kažejo, da imajo ljudje z družinsko zgodovino alkoholizma večje tveganje za razvoj težav z alkoholom.
VSI NE POSTANEJO ODVISNI

Najnovejše raziskave epigenetike kažejo, da ni možno podedovati gena za odvisnost od alkohola. Poleg tega ne postanejo odvisni od alkohola vsi, ki alkohol poskusijo, temveč gre bolj za to, da so ljudje, ki so v preteklosti doživeli negativne izkušnje v odnosih z ljudmi bolj dovzetni za odvisnost, saj zaradi težkih izkušenj skozi življenje oblikujejo obrambne mehanizme, s katerimi se poskušajo zavarovati pred globljo stisko. Gre torej za beg in zaščito pred čustveno stisko.

 

Najnovejše raziskave epigenetike kažejo, da ni možno podedovati gena za odvisnost od alkohola.

 

Stopnje odvisnosti od alkohola

Odvisnost od alkohola se običajno razvija postopoma, skozi več stopenj:

  1. eksperimentalna faza – posameznik začne piti alkohol občasno, pogosto v družbi, na druženjih s prijatelji, znanci, sorodniki, različnih zabavah ali službenih priložnostih. Pijača je namenjena sprostitvi ali užitku.
  2. redno pitje – alkohol začne postajati pogostejši del dnevne rutine, pogosto v večjih količinah.
  3. problemi zaradi pitja – pojavijo se težave, kot so konflikti z družino, zakoncem ali partnerjem, prijatelji, na delovnem mestu, pa tudi zdravstvene težave, kot so nespečnost, znojenje, bruhanje. Posameznik pa še vedno ne prizna, da ima težave z alkoholom oziroma težave zanika.
  4. povečana odvisnost – alkohol postane nujen za normalno delovanje. Posameznik ne more več nadzorovati svojega pitja, simptomi se pokažejo na telesni ravni, kot so tresenje rok, živčnost, nervoza kot potreba po alkoholu.
  5. huda odvisnost – pitje postane edina stvar, ki ima za posameznika pomen v življenju. Posameznik je popolnoma odvisen in doživlja resne telesne in psihološke posledice.

 

Posledice odvisnosti od alkohola

Odvisnost od alkohola ima lahko številne negativne posledice na zdravje, odnose in življenje posameznika, in sicer:

  • telesne posledice: poškodbe jeter (ciroza), bolezni srca in ožilja, povečana tveganja za raka, prebavne težave, poškodbe živčnega sistema, motnje spanja, epileptični napadi in druge. Dolgoročno uživanje alkohola lahko postopoma prizadene in okvari celotno telo in telesne funkcije.
  • psihološke posledice: depresija, anksioznost, motnje spanja, obsesivno vedenje, kognitivne motnje, razdražljivost, nemir, slabša koncentracija, prividi, prisluhi (delirij).
  • socialne posledice: težave v družinskih odnosih, zakonu, izguba družine, izguba prijateljev, težave na delovnem mestu, izguba zaposlitve, ekonomski in socialni propad, brezdomstvo.

 

Zdravljenje odvisnosti od alkohola

Zdravljenje odvisnosti od alkohola je proces, pri katerem je prvi korak prepoznavanje in priznanje odvisnika (samemu sebi), da ima težave ter soočenje z resnico, da rabi pomoč. To mora storiti vsak sam, prostovoljno, druge poti ni.

Lahko mu bližnji postavljajo še takšne ultimate, odločitev je vedno na odvisniku. V kolikor se odvisnik od alkohola za zdravljenje ali spremembe v življenju ne odloči, morajo bližnji poskrbeti zase in se sčasoma sprijazniti z njegovo odločitvijo. Nekateri odvisniki žal izgubijo vse in povsem propadejo.

Naslednji korak je iskanje ustrezne pomoči in podpore. Nekateri jo bolj potrebujejo, nekateri manj. Včasih je že prepoznavanje odvisnosti lahko zapleteno in oteženo, včasih posameznik živi sam, zato je dobro, da se takrat obrne po strokovno pomoč in podporo.

 

Različne oblike zdravljenja

Obstajajo različne oblike zdravljenja, med katerimi posameznik lahko izbira:

 

  1. Bolnišnično zdravljenje:

Za vključitev v zdravstveni oddelek za zdravljenje odvisnosti je potrebna prostovoljna odločitev odvisnika. Gre za t.i. bolnišnično zdravljenje, ki pomaga pri ohranjanju stabilne abstinence. Na voljo je tudi ambulantno zdravljenje, kot priprava na intenzivno zdravljenje ali kot diagnostika, pregled in svetovanje. Pri bolnišničnem zdravljenju poskrbijo tudi za:

    • detoksikacija/razstrupljanje: začetek zdravljenja običajno vključuje postopek čiščenja telesa alkohola, kar omogoči, da telo začne delovati brez alkohola.
    • zdravila: nekatera zdravila lahko pomagajo pri zmanjšanju želje po alkoholu ali zmanjšanju telesnih simptomov abstinence.

 

2. Psihoterapija:

Vključitev v psihoterapijo je pri soočanju s problematiko odvisnosti od alkohola zelo podporna, priporočljiva in nujna, saj posameznik lahko skozi terapevtski proces ozavesti, predeluje in se sooča z nezavednimi vsebinami, s stiskami in travmami iz otroštva ali preteklosti, predvsem pa z vzroki, ki so ga privedli so trenutnega življenja in doživljanja. Individualno terapijo bi priporočila vsakomur, ki se sooča s tovrstno problematiko.

Na voljo so različne vrste in psihoterapevtski pristopi, za katere se posameznik lahko odloči.

 

  1. Skupinske terapije, skupine za samopomoč omogočajo deljenje izkušenj, razumevanje, podporo in povezanost med ljudmi, ki se soočajo z isto težavo.
  • Al-anon je skupnost za svojce in prijatelje alkoholikov,
  • Alateen je namenjen najstnikom alkoholikov.

 

4. Podporne skupine:

  • skupine, kot so Anonimni alkoholiki (AA), klubi zdravljenih alkoholikov (KZA), ki delujejo po različnih krajih v Sloveniji, nudijo podporo posamezniku in občutek skupnosti, povezanosti, razumevanja, kar posamezniku pomaga na poti okrevanja.

 

  1. Življenjske spremembe

S spremembo življenjskega sloga, okolja, ljudi, vključevanjem v šport, meditacijo in druge oblike sprostitve, lahko posamezniki zmanjšajo stres in se izognejo situacijam, ki jih spominjajo na pretekle izkušnje ali spodbujajo pitje. Za začetek je priporočljivo, da se posameznik, če želi doseči spremembe na svoji življenjski poti, izogne vsem dosedanjim krajem, ljudem in dogodkom z namenom utrjevanja novih, pozitivnih prepričanj glede nepotrebnega pitja alkohola.

 

Sodelovanje strokovnjakov

Podpora strokovnjakov (društev, zdravstvenih ustanov, psihoterapevtov, medsebojno sodelovanje) je pomembna z vidika, da posamezniku na začetku pomaga prekiniti in zaustaviti začarani odvisniški vzorec vedenja, razmišljanja in delovanja. Tudi postopoma razstrupljati telo ter da posameznik počasi začne zavestno ustvarjati nove misli in spreminjati življenje ter odnose z drugimi.

Prav tako iskati še druge različne tehnike in metode, ki bi mu pomagale pri spremembah v življenju. Na začetku je priporočljiv začasen umik posameznika iz dosedanjega okolja, da se ustaljeno rutino prekine. Postopoma je potrebno vzpostaviti nov ritem odnosov, delovanja, razmišljanja, obveznosti in bivanja posameznika. Podpora strokovnjakov je za marsikoga pomembna na tej poti. Največji delež sprememb pa je odvisen od posameznikove trdne odločitve, da želi živeti drugače in bolje, kot do sedaj. Življenje pač teče dalje in temu se je treba prilagoditi.

Vsak posameznik lahko doseže ogromne življenjske spremembe in premike v življenju in odnosih, tako znotraj sebe kot posledično tudi zunaj sebe, če le to želi in se tako odloči. Vse drugo so zgolj izgovori, ohranjanje udobja, vloge žrtve ali nevednost.

 

dr. Barbara K. Novak, zak. in druž. terapevtka

 

Bi vas zanimalo še več o odvisnostih? Poglejte tudi https://www.bodisprememba.si/odvisnosti-kako-prepoznati-odvisnosti-znaki-odvisnosti-ter-pot-naprej/

Morda bi vas zanimalo tudi https://www.bodisprememba.si/odvisnosti-so-posledica-travm-iz-otrostva-oz-naraven-odziv-na-nenaravne-okoliscine/