Življenje in delo posameznika prinašata številne zanimive priložnosti za srečanje novih ljudi, sklepanje novih poznanstev, intenzivnejše stike, dopisovanje preko spleta. Istočasno pa tudi stresni dogodki, zahteve družbe, tempo življenja, družine in dnevne napetosti ljudi potiskajo v situacije, kjer se poskušajo vsaj malo sprostiti, zabavati in pozabiti na težave. Prehod od prijateljevanja, odnosov s sodelavci do zbližanja z nekom, je zelo tanek. Živimo v kulturi, ki nas kar naprej mami z obljubo nečesa boljšega, mlajšega, živahnejšega, privlačnejšega, hitrejšega… Torej, neskončna možnost izbire in takojšnja potešitev potreb kot nekaj nujnega danes. Številni pari se torej velikokrat ne razhajajo več zato, ker bi bili nesrečni, temveč zato, ker bi lahko bili še bolj srečni.
Nekateri ljudje menijo, da npr. pri telefonskih klicih, stikih preko spletnih aplikacij, srečanjih na kavi, nedolžnih kosilih ne gre za afero, spet drugi menijo ravno nasprotno: da ravno takšni in podobni stiki ljudi kažejo na njen začetek (t.i. čustvene afere), saj vzbudijo sume, dvome in nenazadnje izgubo zaupanja s strani enega od partnerjev, saj naj bi bilo le-to temelj vsakega odnosa. Nezvestoba je postala fenomen, ki zlasti na raziskovalnem področju zavzema vedno večjo pozornost raziskovalcev, nekateri jo obravnavajo kot travmo.
Varajo in prevarani so tako moški kot ženske. Eden od pomembnejših razlogov za nezvestobo naj bi bila kvaliteta odnosov, konkretno nezadovoljstvo v odnosu. Čustveni stik med zakoncema oz. partnerjema, ki ga morda nikdar ni bilo ali pa je z leti usahnil, lahko znova vzpostavijo šele pogovori zakoncev o njima in o temah, o katerih jima je najtežje spregovoriti (npr. njuni strahovi, želje). Ravno pomanjkanje takšnih pogovorov, sproščenih stikov ter bližine največkrat privedejo do naveličanosti, odtujenosti in nezadovoljstva v zakonu, kar pomeni tudi, da zakonca drug drugemu vedno manj zaupata, nevede se oddaljita... Čeprav je vsak zakonec ali partner kot odrasla oseba odgovoren, da neznosno, napeto vzdušje v zakonu popravi, izboljša ali spremeni, ravno tega takrat ne zmore (ali ne želi). Nemoč in obup dostikrat spremlja še zanikanje resnice, češ, da se bodo stvari že same uredile, utrujenost, navidezni izgovori, da je tako ali tako povsod isto…
Ko človek tako živi »sam v zakonu«, ko se počuti osamljenega, nerazumljenega, nepomembnega in neljubljenega s strani drugega partnerja, v resnici neskončno hrepeni po sprejetosti, bližini in objemu. Tisti, ki je nezvest, dostikrat zares ne ve, zakaj vara, zakaj »se je kar zgodilo« in zakaj je bil neiskren. Nekje globoko v sebi je močno hrepenel po tem, da bi znova začutil povezanost z osebo, ki bi ga imela rada, da bi bil zanjo zanimiv in predvsem želen, pomemben. Ljudje, ki varajo, bi za »tiste« trenutke tvegali čisto vse. Občutki, ki jih prevare vzbudijo, so namreč izjemno privlačni in nezamenljivi. Takrat se človek počuti, kot da je znova zaljubljen, prerojen, živ in za nekoga zelo poseben. Nekateri ljudje bi šli celo korak dalje, saj bi najraje ohranili istočasno tako zakon z ženo/možem (in otroki) kot tudi z ljubico/ljubimcem, torej oboje!
Posledice nezvestobe, ki je polna sramu, jeze in strahu, so za oba partnerja zelo razdiralne, saj sežejo v samo jedro njunih osebnosti. Partner, ki je žrtev prevare, se počuti prizadetega, izigranega in zavrženega. Občutek ima, da se je po razkritju prevare porušilo vse, kar sta zgradila v njunem odnosu, čeprav je bil ta lahko že nekaj časa povsem nesrečen ali poln obupa. Prevare na splošno ostajajo nesprejemljive in zanje ni opravičila. So le težko sprejemljivi številni razlogi, ki do teh dejanj pripeljejo, za prevaro pa je vedno odgovoren tisti, ki se je odločil, da bo na ta način poskušal razrešiti svoje globoke, neuresničene potrebe.
Nezvestoba in ljudje, ki varajo, so žal pogostokrat žrtve kritik in obsojanja, kar jih od soočenja z resnico le še oddalji. Če smo zmožni pogledati z višjega zornega kota v smislu nauka ali v luči duhovne perspektive, je storjena prevara v resnici spodbuda k spremembi ali nova priložnost, da partnerja trenutni odnos na novo zastavita oz. da se poglobita vsak vase in v skupen odnos ter prihodnost. Redkeje tudi pomislimo, da je »skok čez plot« največkrat samo jasen pokazatelj, da je treba v trenutnem odnosu nujno nekaj spremeniti. Pri tem mislim zlasti na to, da si zakonca zavestno vzameta več časa zase, vključita pogovore o temah, ki so ju pred tem nevede oddaljile (npr. užaljenost, umik, molk, pogoste odsotnosti), o vseh nerazrešenih konfliktih, potlačenih zamerah, pozabljenih željah, odsotnostih, nerazumljenosti… Šele odločitev, da sta oba pripravljena narediti nov korak v življenju, vnesti nove spremembe, začeti znova drugače in vložiti nekaj zavestnega truda v delo na njunem odnosu in na sebi, je zagotovilo za povrnitev medsebojnega zadovoljstva, spoštovanja, zaupanja in sprejemanja.
Na voljo so številne možnosti in poti v življenju, nobena ni napačna ali bolj prava od druge. Od vsakega človeka posebej pa je odvisno, katero pot bo izbral zase. Lahko se človek leta in leta jezi na partnerja zaradi prevare in izdaje ter izgubi ogromno energije ter nenazadnje partnerja, lahko pa na prevaro pogleda kot na situacijo, ki je bila neizogibna in je sprožila pozornost obeh partnerjev, torej prinesla nek val novega, da vneseta nove spremembe v življenje: znova preučita trenutno stanje, se pogovorita, poglobita v njun odnos, ga ovrednotita, osmislita in se znova povežeta na nov način. Tukaj je potrebno doumeti nauk in sporočilo, ki ga je prinesla prevara v odnos…
dr. Barbara Kutnar Novak, zakonska in družinska terapevtka