ODVISNOST OD DROG

KRATKI VODNIK O ODVISNOSTI OD DROG

 

V tem prispevku boste izvedeli:

• kaj je odvisnost od drog,
• kakšni so znaki in simptomi odvisnosti od drog,
• katere so stopnje odvisnosti od drog,
• vzroki za odvisnost od drog,
• posledice odvisnosti od drog in
• zdravljenje odvisnosti od drog.

 

Stanje drog v Sloveniji in Evropi

Posledice težav zaradi drog so dandanes vidne že skoraj vsepovsod. Na nacionalni ravni odražajo in zaostrujejo kompleksne probleme, kot so brezdomstvo, obvladovanje duševnih motenj in kriminaliteta mladih. Narašča zlasti zaskrbljenost, da kriminalne mreže, vpletene v trgovino s prepovedanimi drogami, novačijo in izkoriščajo čedalje več mladoletnikov.

Po podatkih NIJZ v Evropi število smrtnih žrtev, ki so posledica uporabe drog, postopno narašča, prav tako je stopnja umrljivosti zaradi prepovedanih drog visoka tudi v Sloveniji. Stopnja umrljivosti zaradi predoziranj je bila leta 2021 v EU ocenjena na 18,3 smrti na milijon prebivalcev, v Sloveniji 44 smrti na milijon prebivalcev. Žrtve predoziranja so bili pogosteje moški, starejši in tisti, ki so se spopadali z različnimi telesnimi in duševnimi težavami. Zadnje ocene Evropskega poročila o drogah za leto 2024 kažejo, da je 15 % mladih odraslih (15-34 let) v zadnjem letu uporabilo konopljo, 2,5 % kokain, 2,2 % MDMA in 1,3 % amfetamine. Glavna droga za zdravljenje je bila heroin.

Obravnava uporabnikov drog v Sloveniji

Po podatkih NIJZ je bilo v Sloveniji v letu 2023 v obravnavi 209 uporabnikov drog. Polovica uporabnikov je sama poiskala pomoč in vstopila v program zdravljenja. V obravnavi je bilo dobrih 80 % moških, in slabih 20 % žensk. Povprečna starost moških je bila 36 let, žensk 35 let. Več kot polovica uporabnikov (52,6 %) je bilo brezposelnih, 78 % je imelo stalno prebivališče. 50,7 % uporabnikov prepovedanih drog je navedlo, da je bil heroin glavna droga, sledil je kokain (16.3%) in kanabis (15.8%). 46,9 % uporabnikov je uživalo drogo vsak dan, skoraj 15 % uporabnikov 2-3 dni v tednu (https://nijz.si/publikacije/evidenca-obravnave-uporabnikov-drog-v-letu-obravnave-2023-prvi-in-ponovni-vstopi-v-obravnavo/).

 

Raziskava o uživanju drog in vožnjo

Narašča tudi število voženj z avtomobilom pod vplivom drog. Agencija za varnost prometa RS je predstavila rezultate nacionalne raziskave o uživanju drog in vožnji motornega vozila v letu 2024 (N=3301), ki so šokantni.

Več kot četrtina vprašanih (26 %) je v zadnjem letu že uživala droge. Med uživalci jih je bilo 61 % takšnih, ki so pod vplivom drog sedli za volan. Skoraj polovica (48 %) vprašanih je ob vožnji po zaužitju droge pila tudi alkohol. Četrtina oziroma 27 % drogo jemlje vsaj enkrat tedensko.

Med drogami, ki so jih anketiranci vzeli v zadnjem letu, je bil najpogosteje uporabljen kanabis (joint, trava, konoplja, marihuana in hašiš). Sledijo kokain, MDMA (ekstazi), halucinogene droge (LSD, gobe, 2C-B) in pomirjevala (helix, apaurin, kventiax).

 

Kaj je odvisnost od drog?

Odvisnost od drog je kronična in ponavljajoča se bolezen, pri kateri posameznik razvije močno, pogosto nekontrolirano željo po uporabi drog, kljub negativnim posledicam, ki jih ta povzroča v njegovem življenju. Gre za stanje, pri katerem uporaba substanc postane osrednji del posameznikovega življenja, kar vodi v fizične, psihične, socialne in zakonske težave.

Gre za zdravstveni problem, ki nastane zaradi pogostega uživanja snovi, ki povzročajo odvisnost ter fizične in psihološke spremembe, ki pogosto vodijo do spremembe življenjskega sloga posameznika.

Ameriško združenje za medicino zasvojenosti (American Society of Addiction Medicine – ASAM) odvisnost definira kot kronično bolezen možganskega nagrajevalnega kroga in centrov, ki so povezani z motivacijo in spominom. Nedelovanje teh sklopov nevronskih povezav se kaže na psihološki in biološki ravni.

 

Vrste drog, ki lahko povzročijo odvisnost

Nekatere droge so zakonite, kot npr. alkohol in tobak, nekatere so nezakonite, kot na primer marihuana, kokain in heroin. Droge, ki lahko povzročijo odvisnost, so:

 

1. Opioidi (npr. heroin, morfij, kodein): Povzročajo hudo telesno in psihično odvisnost ter lahko vodijo do predoziranja in smrti.
2. Stimulansi (npr. kokain, amfetamini, ekstazi):  Povzročajo povečano energijo, vendar lahko privedejo do srčnih bolezni, anksioznosti in halucinacij.
3. Depresivna sredstva (npr. alkohol, benzodiazepini, barbiturati): Zmanjšujejo raven aktivnosti v centralnem živčnem sistemu, kar vodi v zaspanost, zmanjšano zbranost in visoko tveganje za predoziranje.
4. Kanabis (marihuana): Četudi je pogosto manj zasvojitvena v primerjavi z drugimi drogami, lahko povzroči psihološko odvisnost, poveča tesnobo in zmanjša motivacijo za opravljanje vsakodnevnih nalog.
5. Halucinogeni (npr. LSD, psilocibinske gobe): Povzročajo spremembe v zaznavanju realnosti, vendar niso običajno povezani z razvojem telesne odvisnosti, lahko pa povzročijo psihološke težave.

 

Vsi uporabniki ne postanejo odvisniki

Vsi uporabniki drog ne postanejo nujno odvisniki. Veliko ljudi eksperimentira z drogami, zlasti mladi, drugi pa lahko droge jemljejo rekreativno, občasno, ne da bi razvili odvisnost. Vendar pa mnogi posamezniki, ki začnejo jemati droge, četudi sprva le poskusno ali občasno, postanejo odvisni, ko droge jemljejo vedno več. To sčasoma vodi v zdravstvene težave. Nekateri ljudje se zatečejo tudi k psihoaktivnim drogam za lajšanje bolečin ali reševanje težav, kot sta stres ali depresija. To vedenje lahko sčasoma povzroči tudi odvisnost od drog.

 

Znaki in simptomi odvisnosti od drog

 

• telesna in psihična odvisnost:

Gre za nezmožnost posameznika preživeti daljša obdobja brez substance.

• telesna odvisnost pomeni, da telo postane fizično odvisno od določene droge, kar povzroči pojav abstinenčnih znakov, če posameznik preneha z uporabo substance. Abstinenčni znaki lahko vključujejo: znojenje, tresenje, mrzlico, slabost, slabo počutje, glavobole, razdražljivost, tesnobo in druge fizične težave.
• psihična odvisnost pomeni, da posameznik razvije močno željo po uporabi droge zaradi njenega učinka na njegovo razpoloženje (npr. sproščenost), čustva ali duševno stanje, kar lahko vodi v obsesivno iskanje načina, kako priti do droge.

 

• prekomerna uporaba: odvisnost se kaže v tem, da posameznik začne uporabljati drogo v večjih količinah in pogosteje, kot je bilo na začetku. Uporaba droge postane osrednja dejavnost v njegovem življenju. To pomeni, da največ časa porabi za to, da si priskrbi droge, njeno uporabo ter okrevanje od njenih učinkov.

• obsesivnost glede substanc.

• zanemarjanje hobijev in drugih dejavnosti: Posameznik, ki je odvisen od drog, pogosto zanemarja in opusti druge pomembne vidike življenja, kot so družina, partner, otroci, delo, študij, odnosi, telesna aktivnost, hobiji, skrb za lastno zdravje idr.

 

• povečana toleranca: odvisnost lahko privede do povečane tolerance, kar pomeni, da posameznik potrebuje vedno večje odmerke droge, da doseže isti učinek, kot ga je na začetku dosegel z manjšimi odmerki.

• abstinenčni (odtegnitveni) znaki: Ko posameznik preneha jemati drogo ali zmanjša njen odmerek, se pojavijo fizični in psihični simptomi, ki so lahko zelo neprijetni ali nevarni, kar povečuje verjetnost ponovnega uživanja droge, da bi olajšal znake.

• uživanje kljub zavedanju škodljivosti: posameznik uživa substance, kljub temu da ve, da mu škodujejo, vendar ne more prenehati.

 

• spremembe v osebnosti: posameznik se osebnostno spremeni.

• spremembe razpoloženja: nepredvidljive spremembe in nihanje razpoloženja pri posamezniku lahko po zaužitju nekaterih drog vodijo od evforičnega stanja v hudo depresivno stanje ali do psihoze in halucinacij.

 

Kako poteka cikel odvisnosti od drog?

Odvisnost od drog se pogosto začne z uživanjem snovi, ki spremeni normalno delovanje možganov. Te snovi, kot so opioidi, stimulansi ali alkohol, vplivajo na sistem nagrajevanja v možganih. Sprožijo sproščanje nevrotransmiterjev, kot je dopamin, hormon ugodja, kar ustvari prijetne občutke posameznika.

Ponavljajoča se uporaba drog lahko povzroči spremembe v kemiji možganov, zaradi česar posameznik znova hrepeni po snovi, da bi dosegel občutje ugodja, sprostitve in užitka. Osnovna značilnost odvisnosti je želja, da bi posameznik zaužil drogo, želja pa ponavadi oziroma sčasoma lahko preide v potrebo (prisilo). Mogoče je najbolj opazna značilnost odvisnosti vztrajanje pri uživanju droge kljub očitnemu slabšanju zdravja.

 

Stopnje odvisnosti od drog

Če bi opisali razvoj odvisnosti od drog, bi stopnje lahko opredelili takole:

 

1. Eksperimentiranje: v tej fazi gre predvsem za radovednost in željo preizkusiti se v tveganemu vedenju. Značilna je predvsem za mladostnike in mlade, ki so željni raziskovanj in novih izzivov. Možen razlog za preizkušanje je lahko pritisk vrstnikov.
2. Socialna raba: bližnji v tej fazi še ne opazijo sprememb, saj uživalci drog svoje vedenje spretno skrivajo. Ker ljudje dostikrat še kontrolirajo svoje življenje, vedenja ne prepoznavajo kot ogrožajočega. Ne verjamejo v negativne posledice drog, opozoril ne jemljejo resno. Drogo že začnejo kupovati, vendar svoje neustrezno vedenje uspešno prikrivajo. Lahko se že pojavijo blagi znaki depresije, izgube interesa ali motivacije za dejavnosti.
3. Odvisnost: V tej fazi uživalec jemanja drog ne skriva več, je depresiven in vidno zanemarjen. Čustveno stanje se po prenehanju učinka droge pri posamezniku ne vrne v normalno, ampak v rahlo depresivno stanje. Lahko se pojavijo težave z zbranostjo, motnje spanja, nemir, tesnoba. Uživalec prepoznava razvijajočo se odvisnost, postavlja si pravila, ki se jih ne more držati. Prisotni so skoraj vsi znaki in simptomi odvisnosti od drog.

Vzroki za odvisnost od drog

 

Vzroki za odvisnost od drog so kompleksni in pogosto vključujejo kombinacijo bioloških, psiholoških, socialnih in okoljskih dejavnikov. Odvisnost od drog ni rezultat enega samega vzroka, temveč več medsebojno povezanih dejavnikov, ki vplivajo na posameznika. Navajamo nekaj glavnih vzrokov za odvisnost od drog:

 

• Psihosocialni in življenjski dejavniki:

 

• travme, nasilje in zlorabe: Posamezniki, ki so doživeli travmatične izkušnje, kot so telesna, čustvena ali spolna zloraba v otroštvu ali odraslosti, so bolj dovzetni za razvoj odvisnosti. Droge pogosto postanejo način za obvladovanje ali zanikanje bolečih spominov iz preteklosti.
• stres in pritisk: Stres, bodisi zaradi družinskih težav, težav v šoli, na delovnem mestu ali finančnih težav, lahko posameznike spodbuja k iskanju začasnega olajšanja ali sproščanja v drogah. Ljudje, ki niso vešči zdravih načinov soočanja s stresom, so bolj dovzetni, da se poslužijo drog.
• zanimanje za tvegane aktivnosti: Nekateri posamezniki so naravno bolj nagnjeni k iskanju, eksperimentiranju novih izkušenj in tveganemu vedenju, kamor sodi tudi uporaba drog. To je pogosto povezano s potrebo po stimulaciji in iskanju vznemirjenja.

 

• Biološki dejavniki:

 

• genetska predispozicija: Nekateri ljudje so genetsko bolj nagnjeni k razvoju odvisnosti od drog. Družinska zgodovina in anamneza odvisnosti povečuje verjetnost, da bo posameznik razvil odvisnost kot način soočanja s težavami.
• kemične spremembe v možganih: Droge lahko vplivajo na kemične procese v možganih, ki so povezani z občutki užitka, nagrade in motivacije. Mnoge droge, kot so kokain, heroin in alkohol, sproščajo visoke ravni dopamina, hormona, ki povzroči občutek “dobrega počutja” ali evforije. Z dolgotrajno uporabo drog pa se lahko možgani navadijo na to povečano stimulacijo, kar vodi v potrebo po večjih količinah droge, da dosežejo isti učinek.
• porušeno ravnovesje nevrotransmiterjev: Odvisnost lahko izhaja tudi iz pomanjkanja nevrotransmiterjev, kot so serotonin, dopamin in endorfini, hormoni, ki uravnavajo čustva, motivacijo in užitek. Ljudje z nizkimi stopnjami teh kemičnih snovi so lahko bolj dovzetni za odvisnost od drog.

 

• Psihološki dejavniki:

 

• beg pred bolečino: Mnogi posamezniki se odločijo za uporabo drog, da bi pobegnili od svojih čustvenih težav, kot so tesnoba, depresija, stres, travme ali pretekle bolečine. Droge lahko začasno omilijo te negativne občutke in nudijo občutek začasnega olajšanja, kar povečuje tveganje za razvoj odvisnosti.
• nizka samopodoba: Ljudje z nizkim samospoštovanjem ali občutki nesprejetosti, nepomembnosti, zavrnjenosti so lahko bolj dovzetni za iskanje načinov, kako se soočiti s svojimi negativnimi čustvi, kamor sodi uporaba drog.
• težave v duševnem zdravju: Ljudje, ki trpijo za duševnimi motnjami, kot so anksioznost, depresija, posttravmatska stresna motnja ali druge psihoze, so v večji meri bolj dovzetni, da se poslužijo uporabe drog kot načina obvladovanja svojih simptomov.
• nezmožost izražanja čustev: Ljudje, ki imajo težave pri izražanju čustev in počutja, so bolj dovzetni za uporabo drog kot načina za sprostitev.

 

• Socialni in okoljski dejavniki:

 

• družinska dinamika: Posamezniki, ki odraščajo v družinah z odvisnostmi, nasiljem, zlorabami ali zanemarjanjem, so bolj dovzetni za razvoj odvisnosti. Družinska zgodovina zlorabe drog, alkoholizma ali duševnih bolezni lahko poveča tveganje za razvoj odvisnosti od drog pri posamezniku.

• družbeni vplivi: Ljudje, ki odraščajo v okolju, kjer so droge pogosto prisotne, bodisi v družbi, šoli ali skupnosti, so bolj nagnjeni k preizkušanju drog in morebitnemu razvoju odvisnosti. Tudi pritisk vrstnikov je lahko pomemben dejavnik, še posebej v mladosti, ko posamezniki iščejo pripadnost in sprejetje v družbenih skupinah.
• dostopnost: Enostavna dostopnost do drog ali kultura, ki drogam daje večji socialni sprejem, lahko poveča verjetnost njihove uporabe. Dostopnost do drog v šolah in njeni okolici, med sovrstniki, na delovnem mestu ali v širši družbi je pomemben dejavnik zviševanja stopnje odvisnosti od drog pri posamezniku. Danes je na voljo obsežnejši nabor prepovedanih drog, v čistejši obliki, tudi v novih oblikah, mešanicah ali kombinacijah.
• pomanjkanje socialne podpore: Posamezniki, ki nimajo ustrezne socialne podpore ali se počutijo osamljene, izolirane, se lahko začnejo posluževati drog, da bi se spopadli z občutki osamljenosti in čustvenimi težavami.

 

• Pogosto eksperimentiranje z drogami:

 

• mladostništvo in eksperimentiranje: Mladostniki so pogosto v fazi, ko preizkušajo nove stvari in iščejo svojo identiteto. To je obdobje, ko so lahko bolj dovzetni za eksperimentiranje z drogami. Značilna je radovednost in želja preizkusiti se v nevarnostih. Pomembno je vzburjenje, ki ga prinaša takšno vedenje, ne učinek in navdušenost nad izkušnjo, ki je na začetku pogosto neprijetna. Tveganje postane večje, če so v njihovem socialnem krogu že prisotne droge ali če so izpostavljeni socialnim pritiskom vrstnikom za preizkušanje.

 

• Kultura in družbene norme:

 

• normalizacija drog v kulturi: V nekaterih družbah je uporaba drog postala sprejeta ali celo spodbujena kot del kulturnih ali družbenih norm, kar povečuje verjetnost uporabe in razvoja odvisnosti od drog.
• medijska promocija: Vpliv medijev in oglaševanja, ki prikazujejo droge kot način za sprostitev, pobeg ali dosego večje zabave, lahko ugodno vpliva na posameznike in povečuje verjetnost uporabe drog.

 

Skupni dejavniki in interakcije

Odvisnost od drog je pogosto posledica interakcije različnih dejavnikov. Npr. posameznik, ki je genetsko bolj dovzeten za odvisnost od drog in odrašča v okolju, kjer so droge prisotne, bo bolj verjetno izpostavljen tveganju za razvoj odvisnosti. Prav tako lahko posameznik, ki se poslužuje drog zaradi čustvenih težav, postopoma razvije fizično odvisnost, kar povzroči, da težko preneha.

Zaradi te kompleksnosti vzroki za odvisnost od drog niso toliko očitni, vendar je pomembno, da se pri razumevanju in zdravljenju odvisnosti obravnavajo vsi dejavniki.

 

Posledice odvisnosti od drog

 

• telesne težave: Dolgotrajna uporaba drog lahko povzroči resne telesne zdravstvene posledice, kot so poškodbe organov (npr. jetra, ledvice, srce), težave z dihanjem, kardiovaskularne bolezni, nevrološke motnje, izguba teže in druge zdravstvene težave.

• psihične težave: Odvisnost od drog lahko vodi do razvoja psihičnih težav in duševnih motenj, kot so depresija, anksioznost, paranoja, halucinacije ali druge psihoze. Dolgotrajna uporaba lahko spremeni posameznikovo osebnost in sposobnost za obvladovanje čustev ter mentalnih izzivov.

 

• psihološke posledice: občutek sramu, obupa, osamljenosti, nepomembnosti, samomorilne misli, poskusi samomora.

• socialne posledice: Odvisnost od drog pogosto vodi v težave v družinskih odnosih, odnosih z bližnjimi, prijatelji in sodelavci. Posameznik, ki je odvisen od drog, lahko zanemari družinske obveznosti, socialne stike in ostale odgovornosti, kar pripelje do osamljenosti, ločitve, težav v službi, finančnih in pravnih težav, izgube doma, brezdomstva.

 

• zdravstveni in življenjski riziki: Uporaba drog povečuje tveganje za okužbe (npr. HIV, hepatitis) zaradi deljenja igel in nehigieničnih praks, prav tako povečuje tveganje za poškodbe, samomore in smrt zaradi predoziranja ali nesreč.

• težave z zakonodajo: Odvisnost od drog pogosto vodi v kazniva dejanja, kot so posedovanje, distribucija ali trgovina z drogami, kar lahko privede do številnih kaznivih dejanj ali zaporne kazni.

 

Zdravljenje odvisnosti od drog

 

Zdravljenje odvisnosti od drog vključuje več različnih pristopov. Gre za dolgotrajen proces, ki zahteva veliko truda, potrpežljivosti in podporo, tako s strani strokovnjakov kot tudi s strani družine, bližnjih in prijateljev. Prvi korak je prepoznavanje in priznanje odvisnika (samemu sebi), da ima težave ter soočenje z resnico, da rabi pomoč. To mora storiti vsak odvisnik sam, prostovoljno. Naslednji korak je iskanje ustrezne pomoči in podpore.

V Sloveniji je dobro razvita mreža centrov in različnih oblik pomoči za zdravljenje odvisnosti od drog. Obstajajo različne oblike zdravljenja, med katerimi posameznik lahko izbira:

1. Rehabilitacijski programi: Programi, ki vključujejo intenzivno zdravljenje v različnih ustanovah, tudi v zaporih, ponujajo obsežno pomoč pri premagovanju odvisnosti, ponovnem vključevanju v družbo in pridobivanju veščin za življenje brez drog.

V Sloveniji se ljudje, ki se soočajo z odvisnostjo od drog, lahko obrnejo po pomoč na številne organizacije, društva, komune in skupnosti. To so Društvo Projekt človek, Društvo DrogArt, Društvo žarek, Društvo žarek upanja, Zavod Pelikan, Društvo Stigma idr.

Nizkopražni programi

Nizkopražni programi so namenjeni tistim uporabnikom, ki še ne zmorejo vzpostaviti abstinence. Namen teh programov je zmanjševanje škode, ki jo povzroča uživanje drog (Društvo Stigma, DrogArt).

Visokopražni programi

Visokopražni programi (terapevtske skupnosti, kot so npr. Projekt Človek, komune, Center za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog) so usmerjeni v abstinenco in so namenjeni tistim uživalcem, ki želijo uživanje drog popolnoma opustiti. Gre za dolgotrajne programe, njihov osnovni princip dela pa temelji na spodbudi k spremembi življenjskih navad.

 

2. Bolnišnično zdravljenje, ambulantno, dnevni oddelek

 

Za vključitev v zdravstveni oddelek za zdravljenje odvisnosti od drog je potrebna prostovoljna odločitev odvisnika. Gre za t.i. bolnišnično zdravljenje, ki pomaga odvisniku pri ohranjanju stabilne abstinence in reševanju nadaljnje življenjske situacije. Pri nas v okviru Centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog program zdravljenja poteka več tednov. Program vsebuje tudi sodelovanje posameznika v terapevtski skupini, klubu ali skupinah za samopomoč, v individualni in skupinski obravnavi.

3. Razstrupljanje (detoksifikacija): To je začetni proces, kjer se odstranjuje droga iz telesa pod zdravniškim nadzorom, da bi ublažili abstinenčne simptome.

 

4. Zdravila: Obstajajo zdravila, ki pomagajo pri obvladovanju abstinenčnih simptomov, zmanjšanju želje po drogi (npr. metadon pri zdravljenju odvisnosti od opioidov) ali preprečevanju ponovne uporabe droge.

5. Psihoterapija

Vključitev v psihoterapijo je pri soočanju s problematiko odvisnosti od drog zelo podporna, priporočljiva in nujna, saj posameznik lahko skozi terapevtski proces ozavesti, predeluje in se sooča z nezavednimi vsebinami, s stiskami in travmami iz otroštva ali preteklosti, predvsem pa z vzroki, ki so ga privedli do trenutnega življenja in doživljanja. Individualna terapija je priporočljiva za vsakogar, ki se sooča s tovrstno problematiko.

Na voljo so različne vrste in psihoterapevtski pristopi, za katere se posameznik lahko odloči.

6. Skupinske terapije, skupine za samopomoč omogočajo deljenje izkušenj, razumevanje, podporo in povezanost med ljudmi, ki se soočajo z isto težavo.

7. Podporne skupine: ponujajo podporo in skupno terapijo za tiste, ki se soočajo z odvisnostjo. Podpora skupine lahko pomaga posameznikom, da se uprejo pritisku ponovne uporabe drog. Družine, prijatelji in različne organizacije v skupini zagotavljajo občutek pripadnosti, povezanosti in podpore.

 

8. Življenjske spremembe

S spremembo življenjskega sloga, okolja, ljudi, vključevanjem v šport, meditacijo in druge oblike sprostitve, lahko posamezniki zmanjšajo stres in se izognejo situacijam, ki jih spominjajo na pretekle izkušnje ali spodbujajo droge.

Za začetek je priporočljivo, da se posameznik, če želi doseči spremembe na svoji življenjski poti, izogne vsem dosedanjim krajem, ljudem in dogodkom z namenom utrjevanja in oblikovanja povsem novih, pozitivnih prepričanj o življenju ter vzpostavitvi bolj varnega okolja in zanimanj za nadaljnje življenje.

Ključno je spodbujanje razvoja zdravih načinov obvladovanja stresa, tesnobe in čustvenih težav posameznika ter učenje veščin za resnično življenje.

V kolikor bi potrebovali pogovor, mi lahko pišete na info@bodisprememba.si.

 

dr. Barbara K. Novak, zak. in druž. terapevtka

 

Morda vas zanima še več o odvisnostih nasploh? Preberite https://www.bodisprememba.si/odvisnosti-kako-prepoznati-odvisnosti-znaki-odvisnosti-ter-pot-naprej/

Lahko preberete tudi https://www.bodisprememba.si/odvisnosti-so-posledica-travm-iz-otrostva-oz-naraven-odziv-na-nenaravne-okoliscine/