“Tiščanje v prsih, nenadno hitro bitje srca, težko dihanje, cmok v grlu, vrtoglavica, zbujanje sredi noči, zaskrbljenost, nemir…”
so samo nekateri od simptomov, ki predstavljajo znake anksioznosti ali tesnobe pri posamezniku.
Razširjenost
S to težavo se v sodobnem času sooča čedalje več ljudi. Po nekaterih ocenah naj bi se z anksioznostjo spopadalo okoli 10 % (5-15 % različne motnje) populacije. V razvitem svetu naj bi kar četrtina ljudi trpela zaradi ene od oblik anksioznih motenj. K razvoju anksioznih motenj naj bi bile bolj nagnjene ženske.
Anksioznost se lahko pojavi kadar koli in vpliva na kvaliteto medosebnih odnosov, delo in življenje posameznika. Življenje v nenehni napetosti, prestrašenosti in zaskrbljenosti je izjemno naporno in izčrpavajoče. Jemlje ogromno moči in energije. Kadar pride do napada anksioznosti, anksioznost posameznika spravi v še večjo stisko, stres in zaskrbljenost. Najbolj pogost izgovor ljudi za takšne občutke je, da »je kriv stres.«
Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.
V tem prispevku boste izvedeli:
- kaj je anksioznost,
- kakšni so znaki ali simptomi anksioznosti in kako anksioznost prepoznati,
- katere situacije lahko sprožijo anksioznost,
- kakšni so vzroki in posledice anksioznosti ter
- zdravljenje anksioznosti.
Kaj je anksioznost?
Anksioznost je čustveno stanje, mešanica tesnobe, strahu, nemira, utesnjenosti, treme, žalosti, živčnosti in panike. Ne gre za motnjo ali bolezen, temveč za naraven odziv posameznika v primeru povečanega stresa in stresnih okoliščin.
Drugače rečeno gre za občutke tesnobe, skrbi, vznemirjenosti ali strahu, ki so pogosto povezani z negotovostjo glede prihodnosti ali kot da se bo zgodilo nekaj strašnega. Izrazijo se kot naraven odgovor telesa na stresne situacije, kot telesna napetost, vendar pa je težava, če se pojavijo v pretirani obliki, saj vplivajo na vsakdanje življenje ter odnose posameznika.
Lahko bi rekli tudi, da je anksioznost posledica nakopičenega stresa v telesu. Zaradi različnih negativnih izkušenj skozi življenje posameznika, iz otroštva in preteklosti, zaradi stresnih situacij, različnih travm, zlorab in nasilja, ob tem nastajajo negativna čustva (npr. jeza, strah, sram, nemoč, razočaranje, žalost, sovraštvo, bes, prizadetost…), ki se nevede nalagajo v telo.
Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.
Ko je teh čustev preveč, se izrazijo na telesni ravni v obliki anksioznosti. Telo posamezniku sporoča, da je vsega preveč, da je preobremenjeno, da ne zmore več ter da mora nujno nekaj spremeniti. Kolikor simptomi niso zdravljeni, lahko pride do razvoja anksioznih motenj.
Pojav anksioznosti je torej klic telesa k razbremenitvi in sprostitvi težkih čustev. K temu doprinesejo različni znaki, ki se pri posamezniku začnejo pojavljati na različnih ravneh.
Znaki in simptomi anksioznosti
Znaki za anksioznost se pri posamezniku lahko pojavijo na telesni, čustveni, miselni in vedenjski ravni. Izrazijo se lahko v različnih kombinacijah in intenzitetah, odvisno od posameznika in situacije. Pri nekaterih se anksioznost pojavi na dnevni ravni, pri drugih manj pogosto. Najpogostejši znaki za anksioznost so:
Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.
Telesni znaki:
- povečana srčna frekvenca (hitrejše bitje srca, razbijanje v srcu),
- bolečine v prsih (pekoča bolečina v bližini srca),
- težave z dihanjem (občutek zadušitve, dušenja ali plitkega dihanja ali hitro dihanje),
- tiščanje v prsih,
- občutek suhih ust,
- občutek pritiska,
- »cmok v grlu« (težave pri požiranju),
- potenje (znojenje, tudi brez fizične aktivnosti), potne in odrevenele dlani,
- tresenje (v rokah ali po telesu),
- omotičnost ali vrtoglavica, motnje ravnotežja,
- napetost v mišicah (otrdelost ali bolečina),
- slabost ali prebavne težave (bolečine v želodcu, driska, bolečine v trebuhu),
- zaspanost ali nespečnost (prekomerna utrujenost ali težave pri spanju, zbujanje ponoči).
Čustveni znaki:
- pretirana zaskrbljenost (pretirane, neutemeljene skrbi, ki jih ni mogoče nadzorovati, stalno premlevanje miselnih scenarijev),
- občutek panike (nepojasnjena močna tesnoba ali strah),
- občutek nemira, razdražljivosti, napetosti, živčnosti,
- nizka samozavest, občutek manjvrednosti, samoobtoževanje,
- občutek, da si v nevarnosti, občutek ogroženosti, nemoči,
- težave s koncentracijo (posameznik se težko osredotoči na naloge),
- občutki tesnobe brez očitnega razloga.
Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.
Vedenjski znaki:
- izogibanje situacijam, ki lahko povzročijo anksioznost (npr. izogibanje stikom z ljudmi, javnim nastopom, iskanje izgovorov),
- izogibanje situacijam ali nalogam, ki povzročajo stres,
- izogibanje sprejemanju odločitev ali odgovornostim zaradi strahu pred napačnimi odločitvami,
- stalno ponavljanje besed, opravil, določenih gibov (npr. menjavanje položaja rok).
Miselni znaki:
- posameznik pogosto razmišlja negativno, črnogledo,
- razmišlja o pretirani napovedi za prihodnost,
- ne zmore se osredotočiti,
- skrbi ga, da življenja ne more nadzorovati, da je vsega preveč, da se bo nekaj zgodilo.
Včasih se lahko anksioznost pojavi brez očitnega razloga, včasih pa je lahko povezana z določenimi stresnimi situacijami, kot so stres, povezan z ljudmi, težave v odnosih ali skrbi glede zdravja in bolezni.
Znaki so lahko blagi, srednje močni ali zelo močni. Kadar anksioznost postane dolgotrajna oz. traja dlje časa in močno vpliva na vsakdanje življenje, se lahko razvije v resnejšo motnjo (npr. anksiozno motnjo), ki zahteva strokovno pomoč oz. pomoč strokovnjakov.
Napad tesnobe ali panični napad?
Napad tesnobe lahko hitro zamenjamo za panični napad, saj gre za podobna pojava. Posameznik lahko doživi celo oba napada naenkrat. Vseeno so med njima pomembne razlike. Pri paničnem napadu posameznik največkrat misli, da popolnoma izgublja nadzor ali da umira, npr. doživlja srčni napad. Ob tem se lahko pojavita tudi derealizacija (občutek neresničnosti) ali depersonalizacija (občutek, da je posameznik ločen od samega sebe).
Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.
Panični napad se navadno pojavi nenadno in ga ne povzroči določen dejavnik, medtem ko lahko pri napadu tesnobe lažje določimo vzrok. Telesni simptomi paničnega napada so podobni, a bolj intenzivni kot v primeru napada tesnobe. Pogosto se zgodi, da posameznik zaradi paničnega napada potrebuje zdravniško pomoč, saj resnično verjame, da umira. Pri anksioznosti posameznik občuti nek nedefiniran strah, ki ga je težko razložiti, kot neka tesnoba, vznemirjenje in stanje živčne napetosti. Nastane brez neke jasne osnove.
Panični napad navadno spremlja tudi intenziven strah pred tem, da bi se napad ponovil. Posameznik se lahko začne izogibati določenim dejavnostim, mestom ali situacijam, ki jih povezuje s prejšnjim paničnim napadom.
Če se vrnemo k anksioznosti, v nekaterih primerih posameznikov varovalni mehanizem anksioznosti lahko deluje narobe. To pomeni, da se sproži tudi v trenutkih, ko posamezniku ne preti nobena nevarnost. Anksioznost se začne pojavljati tudi ob prisotnosti nenevarne situacije. Težava nastane, če se to dogaja večkrat in če je reakcija posameznika pretirana ali pa traja predolgo. Posameznikovo telo se namreč takrat pripravi za beg ali boj proti nevarnosti, ki v resnici sploh ne obstaja. Pravi sovražnik v tistem trenutku je posameznik sam sebi s svojimi mislimi, ki jih je res težko prepričati v nasprotno.
Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.
Vzroki anksioznosti
Vzroki za anksioznost so lahko zelo različni in se pogosto pojavijo zaradi kombinacije doživetih negativnih življenjskih izkušenj, stresnih dogodkov in odnosov. Te izkušnje običajno izvirajo iz zgodnjega otroštva posameznika in so bile niz ponavljajočih se stresnih, težkih izkušenj, ki so se lahko zgodile enkrat ali večkrat, ter se čustveno shranile v telo.
Npr. posameznik je zaradi nasilja, ustrahovanja in groženj nenehno doživljal močan strah, ki ga je občutil in shranil tudi na telesni ravni, kar se je kasneje izrazilo v obliki anksioznosti. Kadar posameznik nima možnosti spregovoriti o svojih čustvih in čustveni stiski, se lahko pojavi stalen nemir in anksioznost.
Navajamo nekaj najpomembnejših vzrokov, ki prispevajo k razvoju anksioznosti:
Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.
- Zgodnje izkušnje iz otroštva in vzgoja:
- Otroci, ki odraščajo v okolju, kjer so prisotni stres, napetosti, zlorabe ali zanemarjanje, imajo večjo verjetnost, da razvijejo anksioznost in anksiozne motnje v odrasli dobi.
- Otrokovo doživljanje okolja, ki je nestabilno in nevarno, lahko vpliva na razvoj sposobnosti obvladovanja stresa in anksioznosti v kasnejšem življenju.
- Življenjski stresni dogodki:
- Pomembni življenjski dogodki, kot so smrt bližnje osebe, ločitev, sprememba službe, finančni problemi, težave v odnosih, neuspehi na različnih področjih, pretirana pričakovanja in pritiski okolice so lahko sprožilci za anksioznost. Tudi kronični stres zaradi dolgotrajnih težav, kot so težave v službi ali družini, lahko pripomore k razvoju anksioznosti.
- Travmatične izkušnje:
- Izpostavljenost travmi, kot so različne zlorabe, nasilje, šokantni dogodki, nesreče ali drugi ekstremni, nepričakovani dogodki, lahko poveča tveganje, da se razvije anksioznost in anksiozne moteje, kot je npr. posttravmatska stresna motnja (angl. PTSD).
Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.
- Osebnostne lastnosti:
- Ljudje z določenimi osebnostnimi lastnostmi, kot so nagnjenost k perfekcionizmu, pretirani nadzor ali pretirana skrb, so lahko bolj dovzetni, da razvijejo anksioznost.
- Tudi introvertirani posamezniki, ki se težje soočajo z novimi, stresnimi situacijami, so lahko bolj nagnjeni k razvoju anksioznosti.
- Socialni dejavniki:
- Pomanjkanje socialne podpore, izolacija, težave v odnosih ali občutek osamljenosti lahko povečajo tveganje za anksioznost.
- Tudi življenjski slog, v katerem je preveč stresnih dejavnikov in premalo časa za sprostitev, lahko pripomore k razvoju anksioznosti.
- Zdravstveni dejavniki:
- Nekatere fizične bolezni, kot so težave s srcem, bolezni ščitnice, hormonska neravnovesja, sladkorna bolezen ali nekatere nevrološke motnje, lahko povzročijo simptome anksioznosti.
- Zdravila in uživanje različnih substanc, kot so kofein, alkohol ali nekatera zdravila, lahko povzročijo ali poslabšajo občutke anksioznosti.
Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.
- Kemijski procesi v možganih:
- Neravnovesje v kemičnih snoveh v možganih, kot so serotonin, dopamin in norepinefrin, lahko igra pomembno vlogo pri razvoju anksioznosti. Ta kemijska neravnovesja lahko vplivajo na to, kako se posameznik sooča s stresnimi situacijami, kar lahko privede tudi do pretirane skrbi in strahu.
- Kultura in družbeni pritiski:
- Družbeni in kulturni pritiski, kot so pričakovanja glede videza, uspeha, denarja ali premoženjskega statusa, lahko povečajo občutke za anksioznost, še posebej v sodobni družbi, kjer so ti pritiski vse bolj prisotni in predstavljeni preko družbenih omrežij.
- Genetska nagnjenost:
- Anksioznost ima lahko tudi genetske osnove. Če ima nekdo v družini zgodovino duševnih motenj, kot so anksioznost, depresija ali druge motnje razpoloženja, je večja verjetnost, da bo tudi ta oseba razvila anksioznost.
Razumevanje sprožilcev anksioznosti in iskanje ustrezne strokovne pomoči ter podpore so ključni za učinkovito soočanje s težavo.
Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.
Situacije, ki lahko povzročijo ali sprožijo anksioznost in anksiozno motnjo
Izkušnje številnih ljudi kažejo, da anksioznost lahko povzročijo ali spodbudijo različne, bolj občutljive situacije ter izkušnje, in sicer:
- družinske težave, nerazumevanje v družini,
- ločitev, razhod ali izguba bližnje osebe,
- finančne težave,
- preobremenjenost,
- pritiski, nezadovoljstvo in stres na delovnem mestu,
- velike življenjske spremembe, npr. sprememba službe, selitev, nesreča, izguba,
- javno nastopanje,
- skrbi pred rojstvom prvega otroka,
- zmanjšana fizična sposobnost (omejeno gibanje, invalidnost),
- zmanjšana sposobnost razmišljanja ali izguba kratkotrajnega spomina,
- seznanitev o diagnozi kronične zdravstvene težave,
- osamljenost.
Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.
Posledice anksioznosti
Anksioznost vpliva na številna področja posameznikovega življenja in delovanja ter lahko povzroči različne fizične, čustvene in socialne posledice. Navajamo nekatere posledice anksioznosti, ki se izrazijo na telesni, psihološki in vedenjski ravni ter v odnosih z ljudmi:
- Telesne posledice:
- kronična napetost in utrujenost: Dolgotrajna anksioznost povečuje napetost v mišicah, kar lahko povzroči bolečine, napetosti ali glavobole. Zaspanost in izčrpanost sta tudi pogosta, saj je telo nenehno v stanju pripravljenosti (da se odzove na nevarnost).
- težave s srcem: Anksioznost lahko poveča srčni utrip in poveča tveganje za srčne bolezni, zlasti pri ljudeh, ki že imajo druge zdravstvene težave.
- motnje v prebavnem sistemu: Anksioznost lahko vpliva na prebavni sistem, kar lahko povzroča bolečine v trebuhu, napihnjenost, drisko ali zaprtje. Dolgotrajna anksioznost je lahko povezana tudi z razvojem motnje, kot je sindrom razdražljivega črevesja.
- povečano tveganje za razvoj drugih bolezni: Zaradi nenehnega stresa se zmanjša delovanje imunskega sistema oz. je imunski sistem posameznika oslabljen, kar lahko poveča občutljivost za več drugih zdravstvenih težav in bolezni.
Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.
- Čustvene in psihološke posledice:
- depresija: Anksioznost in depresija se pogosto pojavita skupaj. Stalna zaskrbljenost, napetost, nespečnost lahko vodijo v občutke obupanosti, brezupa in osamljenosti. Anksioznost je lahko spremljevalec depresije ali obsesivno-kompulzivne motnje.
- težave s koncentracijo: Težave s koncentracijo in občutek zmedenosti sta pogosta pri ljudeh z anksioznostjo. To lahko vpliva zlasti na uspešnost ter učinkovitost pri delu ali v šoli.
- pretirana zaskrbljenost: Ljudje z anksioznostjo imajo pogosto pretirano potrebo po nadzoru in iskanju varnosti, kar ustvarja nenehno ponavljanje pretirane zaskrbljenosti in strahu.
- Vedenjske posledice:
- izogibanje situacijam: Ljudje z anksioznostjo se pogosto začnejo izogibati situacijam, ki povzročajo tesnobo ali anksioznost, kot so javni nastopi, stiki z ljudmi ali celo določene dejavnosti (npr. potovanja). To lahko kasneje vodi v socialno izolacijo in umikanje iz družbe.
- pretirano preverjanje: Občutek, da mora posameznik stvari vedno preverjati (npr. zaklepanje vrat, preverjanje elektronske pošte), je pogost pri ljudeh z anksioznostjo in povzroča dodatno čustveno stisko.
- zloraba substanc: Nekateri ljudje se za obvladovanje anksioznosti zatekajo k nezdravim načinom reševanja problemov, kot je npr. uživanje alkohola, drog, hrane, kar lahko posledično vodi še v razvoj odvisnosti.
Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.
- Socialne posledice:
- težave v odnosih: Anksioznost posameznika lahko vpliva na družinske, prijateljske in intimne odnose. Pretirana zaskrbljenost, potreba po nadzoru ali izogibanje situacijam lahko povzročijo napetosti, konflikte in težave v komunikaciji z ljudmi.
- pomanjkanje socialne podpore: Zaradi izogibanja stikom z ljudmi se lahko posamezniki z anksioznostjo počutijo osamljene in brez podpore, kar še dodatno poveča občutke stresa in tesnobe.
- težave na delovnem mestu: Anksioznost lahko negativno vpliva na produktivnost, učinkovitost in sposobnost sprejemanja odločitev posameznika. To lahko posledično vodi do težav na delovnem mestu, v odnosih s sodelavci, kar lahko še poveča občutke nezadovoljstva, nerazumevanja in stresa posameznika.
- Dolgotrajne posledice za duševno zdravje:
- razvoj anksioznih motenj: Kadar posameznik anksioznosti pravočasno ne zdravi, lahko preraste v resnejše anksiozne motnje, kot so generalizirana anksiozna motnja, socialna anksioznost, panična motnja, fobije, postravmatska stresna motnja, obsesivno-kompulzivna motnja.
- psihosomatske težave: Stres, povezan z anksioznostjo, lahko vodi v kronične bolezni, kot so hipertenzija, migrene, bolečine v hrbtu in prebavne motnje.
Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.
- Kakovost življenja:
- zmanjšana kakovost življenja: Stalni občutki tesnobe in strahu lahko močno zmanjšajo kakovost življenja posameznika nasploh. Posameznik se lahko počuti ujetega v začaranem krogu stalnih skrbi in strahov, kar vpliva na njegovo sposobnost za uživanje in sprostitev v vsakdanjih aktivnostih, večje zadovoljstvo in dosego svojih želenih ciljev.
- Samomorilnost:
- V hujših primerih, ko anksioznost spremljajo še depresivni simptomi, lahko pride do samomorilnih misli ali vedenja. To so skrajni, resni primeri, ki zahtevajo takojšnjo strokovno pomoč in obravnavo.
Zdravljenje anksioznosti je ključno za preprečevanje teh in drugih negativnih posledic. S strokovno pomočjo, učenjem tehnik in metod za obvladovanje stresa, psihoterapijo lahko mnogi ljudje občutno izboljšajo svoje počutje, odnose, komunikacijo, kakovost življenja ter medsebojnega razumevanja.
Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.
Zdravljenje anksioznosti
Kadar so znaki za anksioznost blagi ali se pojavljajo občasno, se bo posameznik najprej zatekel k samopomoči in samostojnemu reševanju in lajšanju težav. Pri soočanju z občasno anksioznostjo je samopomoč posameznika na mestu.
To pomeni, da si do neke mere posameznik najprej poskuša pomagati sam z različnimi tehnikami in metodami, ki lahko ublažijo znake anksioznosti. Sem sodijo npr. uspešno obvladovanje stresa, sprostitvene tehnike, skrb za telesno vadbo in aktivnosti, delo na sebi, meditacije, sprehodi v naravi ter drugi načini sproščanja idr. Veliko teh informacij je posamezniku dosegljivih tudi na internetu.
Kadar anksioznost traja dlje časa, pogosteje in močno načne odnose in življenje posameznika, naj se posameznik obrne po nasvet k strokovnjakom za nadaljnjo obravnavo.
Zdravljenje anksioznosti se lahko razlikuje glede na resnost in intenzivnost simptomov, posameznikove potrebe in vrsto anksiozne motnje. Zdravljenje običajno vključuje kombinacijo različnih terapevtskih pristopov, spremembo življenjskega sloga in načina razmišljanja. Navajamo različne načine in možnosti zdravljenja, ki se jih posameznik lahko na željo posluži.
Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.
Pomembno se je zavedati, da se hudih oblik anksioznosti ne da rešiti v trenutku, ko je oseba anksiozna. Priporočljivo in najbolj učinkovito je, da se o težavi z osebo pogovorimo, ko je v čim bolj varnem okolju, brez stresnih dejavnikov in umirjena.
- Psihoterapija
Vključitev v psihoterapijo je pri soočanju s problematiko anksioznosti in tesnobe zelo podporna in priporočljiva, saj posameznik lahko skozi terapevtski proces ozavesti, predeluje in se sooča z nezavednimi vsebinami, s stiskami in travmami iz otroštva ali preteklosti, predvsem pa z vzroki, ki so ga privedli do trenutnega življenja, težav in doživljanja. Na voljo so različne vrste in psihoterapevtski pristopi, za katere se posameznik lahko odloči. Psihoterapevtska pomoč je učinkovita pri soočanju z anksioznostjo.
Na voljo so tudi različne skupinske terapije, skupine za samopomoč in podporne skupine, ki posamezniku omogočajo deljenje svojih izkušenj, razumevanje, podporo in povezanost med ljudmi, ki se soočajo z istimi ali podobnimi težavami. Mnoge so terapevtsko vodene.
Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.
- Tehnike sproščanja
- meditacija: Redna meditacija in čuječnost sta lahko zelo učinkoviti pri obvladovanju anksioznosti. Pomagata umiriti um in zmanjšati stres.
- dihalne vaje: Tehnike, kot je globoko dihanje ali dihanje skozi trebušno prepono, lahko pomagajo umiriti telo in zmanjšati napetost.
- joga: Pomaga sprostiti napetost v telesu, izboljša osredotočenost in povečuje stik s telesom.
- masaže, relaksacijske tehnike, akupunktura, aromaterapija za sproščanje telesa in duha.
- zelišča, homeopatija kot pomoč pri premagovanju anksioznosti.
- Spremembe življenjskega sloga
- redna telesna aktivnost: Vadba sprošča endorfine, ki lahko pomagajo zmanjšati občutke tesnobe in izboljšati razpoloženje.
- zdrav način prehranjevanja: Zdrava prehrana in uravnotežen vnos hranil sta pomembna za uravnavanje čustvenega ravnovesja.
- skrb za učinkovito spanje: Dober spanec je ključnega pomena za obvladovanje anksioznosti.
- socialna podpora: podpora prijateljev, družine ali terapevtskih skupin lahko pomembno pripomore k obvladovanju anksioznosti posameznika.
- informiranje in izobraževanje (delavnice idr.) o težavah vpliva na posameznikovo večje zavedanje in razumevanje problematike ter možnostih samopomoči.
Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.
- Soočanje s strahovi: Tehnika vključuje postopno izpostavljanje situacijam, ki povzročajo anksioznost, s ciljem zmanjšati občutek strahu. Postopno se posameznik sooča s stvarmi in mesti, ki mu vzbujajo občutek strahu, kar mu postopoma omogoči, da se naučite obvladovati in zmanjšati strahove.
Zdravila se lahko predpišejo le kot pomoč pri drugih načinih zdravljenja, saj je njihov namen omilitev simptomov tesnobe, ne pa način zdravljenja.
Če posameznik opaža, da mu simptomi anksioznosti, ki vplivajo na njegovo vsakdanje življenje, odnose in delo, le-to otežujejo, je priporočljivo čimprej poiskati pomoč osebnega zdravnika ali drugega strokovnjaka (psihoterapevta, psihologa, psihiatra).
Pokličite za uvodni brezplačni posvet na 031 30 90 60 ali pišite na info@bodisprememba.si.
Zdravljenje anksioznosti je običajno učinkovito in lahko pomaga posamezniku izboljšati kakovost njegovega življenja ter odnosov, v kolikor se za to odloči. Cilj zdravljenja je postopoma spremeniti posameznikovo vedenje, mišljenje in čustvovanje ter se soočiti z vzroki, ki so privedli do anksioznosti. Najboljša preventiva je nedvomno vsakdanja skrb zase in za lastno dobro počutje in zdravje, da si posameznik redno vzame čas zase, da se ima rad, da zmanjša obremenitve in umiri svoj um.
Če potrebujete pomoč in pogovor, mi lahko pišete na info@bodisprememba.si
dr. Barbara K. Novak, zak. in druž. ter.
Vas zanima več o vključitvi v psihoterapijo? Preverite https://www.bodisprememba.si/psihoterapija/individualna-psihoterapija/