O osamljenosti

Osamljenost ni nujno vezana na stike z ljudmi, saj se z njo soočajo različni ljudje, starejši, mladi, bogati, revnejši, poročeni, samski idr. Lahko ste pogosto obkroženi z ljudmi, pa se vseeno počutite osamljeni. Izvori občutka osamljenosti običajno izhajajo iz preteklih (zgodnjih) življenjskih izkušenj, v sedanjem življenju pa vam različni dogodki ta občutek le znova vzbudijo. Na vaše počutje lahko vplivajo večje življenjske spremembe, s katerimi ste se v zadnjih letih soočili, kot so sinova osamosvojitev, izguba partnerja (varnosti, podpore), upokojitev, sprememba vsakdanjega življenja. Morda so vam dosedanje službene in družinske obveznosti zagotavljale občutek sposobnosti, sprejetosti in pomembnosti ter tako navidezno prikrile občutek osamljenosti.

Poleg tega vam dodaten nemir, skrb, negotovost in strah povzročajo finančne težave ter vam jemljejo energijo. Vse navedene spremembe lahko povzročajo tudi občutke depresije, nerazpoloženosti oziroma pomanjkanja moči, sploh če vse čustveno breme nosite sami ali ga zadržujete v sebi. Vprašanje je, ali si dovolite začutiti in pokazati svoja čustva (npr. nemoč, negotovost, jezo, zamere, žalost) ali jih nemara nevede zanikate, ti pa vam od znotraj jemljejo moč, zaradi česar se počutite negativno. Vprašanje je tudi, na kakšen način ste se soočali z vsemi izgubami v življenju, ste se lahko o tem s kom pogovorili, jih ovrednotili in v miru izžalovali. Skrb za polno hišo prijateljev in sorodnikov lahko predstavlja le masko ali zdravilo za vaše boljše počutje, ti odnosi pa vas hkrati lahko zelo izčrpavajo. Izčrpavajo vas lahko odnosi, pretekle zamere, okoliščine, v katerih živite, globlja nezavedna prepričanja idr. Sicer pa bo zdravilo za vašo dušo en srčen sogovornik ali sogovornica, kateri boste lahko zaupali svoje najtežje stvari ter nanjo odložili del svojega čustvenega bremena. Veliko lažje vam bo že, ko boste začutili, da vas nekdo res razume ali sliši.