Zakaj ljudje ne živijo življenja, kot bi ga želeli živeti?

Številni ljudje se pogosto na različne načine trudijo, da bi v življenju počeli in uresničili stvari, ki jih želijo in ki so v skladu z njihovimi željami, pričakovanji, poslanstvom, ki bi jih osrečevale, o katerih sanjarijo… A večkrat najdejo številne razloge, ki jim povzročajo stiske in težave v življenju in ne morejo živeti življenja, ki bi ga želeli živeti, ali uresničiti stvari, o katerih že dolgo sanjajo. Največkrat so ti razlogi vezani na čas, denar, stres, obveznosti in ustaljene navade. Vedno se jim nekam mudi, vedno hitijo, nikoli ni časa za prave stvari, preveč imajo obveznosti, morajo se dokazati, ne smejo manjkati, so utrujeni idr. V življenju se tako iz dneva v dan trudijo izpolniti številne obveznosti, vezane največkrat na službo, družino, le zase jim pogosto zmanjka časa. Ni časa, da bi se posvetili sebi. 

 
Nevroznanstvena dognanja (Bruce H. Lipton) pravijo, da naš zavestni um v resnici uporabljamo le približno 5% svojega časa. Ta zavestni um premišljuje o naših dejanjih, načrtih in tudi željah. Večina (95%) naših odločitev, dejanj, karkoli naredimo in razmišljamo skozi življenje, pa izhaja iz podzavestnega uma! V podzavesti pa so shranjeni programi, ki temeljijo na drugih ljudeh, ki so nastajali v zgodnjih odnosih, npr. s starši, bližnjimi, učitelji, vzgojitelji, skupnostjo, torej v otroštvu in preteklosti. To pomeni, da smo shranjevali programe, vzorce, občutke, vedenja, misli… skladno z odnosi z drugimi že od zgodnjega otroštva. Programi lahko temeljijo na negativnih izkušnjah, npr. na strahu, žalosti, osamljenosti, prepovedih, zahtevah, omejitvah, napačnih prepričanjih, nezaupanju…, lahko pa tudi na bolj pozitivnih doživljanjih (čeprav menim, da so ta v manjšini), kar nevede ponotranjimo in shranimo. V skladu s temi programi nato živimo in delujemo. V glavnem nezavedno, v coni udobja, velikokrat na avtopilotu, po nekih ustaljenih navadah, kot roboti.
 
Hitro nam lahko postane jasno, da posledično ljudje v resnici ne živimo zavestno oz. ne živimo svojega življenja, temveč živimo življenja drugih ljudi. Večino stvari počnemo in mislimo nezavedno, in če so te stvari napačne oziroma niso v skladu z našimi željami, si tudi ves čas škodimo, delamo nekaj, kar nam ni všeč, proti svoji volji. Teh vedenj se običajno ne zavedamo, saj so ponotranjeni v naši podzavesti. Skozi odnose in življenje se izražajo kot razna omejujoča prepričanja, strahovi, ki nas v življenju ovirajo, kot neke ustaljene navade. Npr. notranji glas nas pogosto ovira in opominja, česa vsega ne moremo, ne znamo, ne smemo, si ne upamo… Imamo želje in hrepenenja, a tudi številne omejitve, ki nas držijo in vlečejo nazaj, namesto da bi se pogumno in ustvarjalno izražali, tvegali in preizkušali tudi nove stvari. Notranji glas (ego-podzavest) je običajno zelo glasen in žal velikokrat prepričljiv (“raje ne poskušaj, da se ne osramotiš” ali pa “zakaj bi ravno tebi uspelo, če tudi drugemu ni?”), medtem ko intuicija ni. Ker notranjemu glasu pogosto verjamemo, torej si ne zaupamo dovolj, ne storimo novega koraka v neznano in ne živimo življenja, ki bi ga želeli in ki bi ga lahko uresničili. Mnogim se zdi, da so na neki točki v življenju ostali “zataknjeni” oziroma da so “obtičali”.
 
Kar si je vredno zapomniti, je, da ljudje, kljub vsemu, lahko svoje shranjene programe kadar koli spremenijo. Čeprav so se v preteklosti nečesa naučili, kar jim danes ne služi več in jim dela težave, jih dela nezadovoljne, lahko vse spremenijo, če se tako odločijo. Nikoli ni prepozno. Spremenijo lahko svoja neustrezna prepričanja, misli, vedenja, občutke… in se tako osvobodijo mnogih namišljenih omejitev, blokad in strahov, ki jih držijo nazaj in jim onemogočajo, da ne sledijo svojim željam in ciljem.
 
Gre predvsem za proces poglabljanja vase, dela na sebi in spreminjanje lastnih neustreznih psiholoških vzorcev odnosov. Potrebna je le pripravljenost in volja za to. Nihče ni žrtev nikogar in ničesar. Vsak mora to storiti sam. Vse je samo življenje in učenje na življenjski poti. Si predstavljate, kakšno življenje bi lahko živeli, če bi živeli bolj ali večino časa zavestno, čutno in v stiku s seboj? Če bi se v vsakem trenutku zavedali lastnih občutkov in misli? Lahko poskusite in jih nadzirate, spreminjate, usmerjate in si v trenutku izboljšate samo počutje. Na daljši rok pa celotno življenje in odnose. Vzemite si čas, pojdite na sprehod in meditirajte v miru – že samo s tem lahko umirite svoje misli in se naužijete miru.
 
S postopnim, zavestnim samospoznavanjem, samorazkrivanjem, preseganjem sebe, soočanjem z najglobljimi strahovi ter pogumnimi koraki se lahko vsak osvobodi najglobljih omejitev, blokad in strahov ter spozna pravo, pristno naravo samega sebe. Na ta način začne spoznavati, kdo je v resnici, kakšno je njegovo življenjsko poslanstvo, želje, potenciali, potrebe, kaj vse zmore, česa je sposoben, vreden in kam potuje. Obstajajo številni načini, različne tehnike, metode, izobraževanja…, kako preseči in spremeniti stare, ustaljene neučinkovite vzorce programov v takšne, ki bodo ljudem omogočali pozitiven občutek lastne vrednosti, zaupanja vase, sposobnosti, občutek, da je vse mogoče doseči, spremeniti, izboljšati, da je ključno slediti prav sebi.
 
Čedalje več ljudi se zaveda pomena dela na sebi in samospoznavanju lastnih darov, identitete in sposobnosti, in to v današnjem času ni le zaželeno, temveč nujno, saj se spremembe na vseh ravneh življenja dogajajo z veliko hitrostjo, in kolikor se želite uglasiti na trenutne spremembe in spoznati nove resnice o sobivanju in soustvarjanju le-tega, bo potrebna čimprejšnja zavestna in svobodna odločitev za to ter prilagajanje nenehnim spremembam. Vse bolj je pri ljudeh prisotno zavedanje, da je delo na sebi in soočanju s samim sabo bolj pomembno, kot skrivanje in udobje v materialnem svetu, ki ne prinaša notranjega zadovoljstva nikomur. Mnogi “bogataši” večkrat spoznajo, da si lahko kupijo vse, kar si želijo, a nikoli niso zares zadovoljni, srečni in pomirjeni. Notranje zadovoljstvo si je potrebno ustvariti, in sicer tako, da se človek obrne vase in se uspešno sooča z globljimi resnicami, izzivi in spoznanjih o sebi. Česar ljudje niso prejeli v otroštvu (npr. od staršev), si lahko danes ustvarijo sami. Druge poti ni, kot da vsak zase prevzame odgovornost za svoje življenje in gre pogumno in vztrajno po svoji poti naprej.
 
Lahko si ustvarite življenje, ki ga želite živeti ter uresničite želje, o katerih že od nekdaj sanjate. Živite čimbolj zavestno.